»Mednju se vrine tretja ženska, Ingrid (Julianne Moore), materina prijateljica, ki postane katalizator za vso njuno bolečino in zagrenjenost. Mama Martha (Tilda Swinton) je vojna poročevalka, Ingrid pa pisateljica avtofikcije.«
»Film tematizira brezmejno krutost vojne in različna načina, na katera dve avtorici pristopata k dejstvom in pišeta o njih. Prav tako govori o smrti, prijateljstvu in spolnem užitku, ki so najboljši zavezniki v boju proti grozi. Pa tudi o sladkem prebujanju ob žvrgolenju ptic, v hiši sredi narodnega parka v Novi Angliji, kjer prijateljici živita v ekstremni in cudaško prisrčni situaciji.«
»Režiser, ki bo septembra dopolnil 75 let, se je sicer dolgo izogibal snemanju v angleščini. Pred časom je nepričakovano odpovedal svoj režijski prvenec v angleškem jeziku Priročnik za čistilke s Cate Blanchett, ki je bil načrtovan za leto 2022. Takrat je presodil, da še ni pripravljen na 'tako monumentalen projekt' v angleščini in vse skupaj opisal kot 'neznansko bolečo odločitev'.«
»Sprejel sem, da je to pač dejstvo in se okrog tega ne razburjam. Mene bolj kot redukcija tehnične kakovosti ob gledanju filma doma ali na pametnem telefonu skrbi nekaj drugega«
»Karpo je bil, je in bo povsod, kjer je film: v kinoteki, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, na Liffu v Cankarjevem domu, na filmskih festivalih po Evropi, na premierah debitantov in na retrospektivah starejših kolegov; vselej je tam, kjer je slovenski film. Njegova predanost filmu je popolna in nam vsem za vzor.«
»Karpovi liki posameznikov pogumno kljubujejo času, avtoritetam in uniformiranosti; njegovi filmi s provokativnostjo, ki je vselej tudi duhovita, z drzno kompozicijo kadrov in montažo ter z veseljem do eksperimentiranja in raziskovanja filmske forme še danes navdihujejo mlajše generacije filmskih avtorjev in gledalcev in so obenem še zmeraj nadvse aktualni.«
»Na isti način opazuje družbo, pri čemer poetične ravni nikoli ne ločuje od politične. S tem doseže svojevrstno osebno ekspresijo, ki jo označuje tako ironična distanca kot iskreno sočutje do človeka v večkulturnem prostoru.«
»Film je postal eden najbolj kontroverznih britanskih filmov desetletja, levo usmerjeni ustvarjalci (producent David Puttnam, Hudson in pisatelj Colin Welland) so ga imeli za radikalno obtožbo snobizma in privilegijev establišmenta, drugi pa so si ga prisvojili kot konservativno himno Thatcherjevskim vrednotam individualizma in podjetništva.«